13.1. – STAREGA LETA DAN

Ob prelomu leta imajo v Vevčanih karneval. Dogodek obišče veliko ljudi in mala vasica Vevčani je podobna konzervi z dvojno dozo rib. Posebnost so maske in spolna neuravnoteženost.

V soboto smo se z ostalimi puncami dobile na kosilu in v Vevčane prišle šele okoli treh, ko se je glavno popoldansko dogajanje že zaključilo. Prostor in pivo smo našle v bljižnji gostilni / bar, ki je tako zanikrnega videza, da je prav zanimiv. V … menzi smo se spoznale z dvema tipoma, ki se gresta opazovanje v Makedoniji, s strani Evropske Komisije.

Sebastian inRemy
Fanta sta nas zvečer odpeljala v Strugo in se nam priključila našemu večernemu programu. Po pijački ali dveh v Republiki je sledil makedonski večer udeležencev seminarja. Nacionalni večeri so sestaven del mladinskih izmenjav, ki potekajo v okviru Programa MLADINA. Udeleženci določene nacionalnosti pripravijo predstavitev svoje države in pivskih navad. Makedonci so pripravili zabaven kviz in kar ponosna sem, da sem na večino vprašanj znala odgovoriti. Malo pa me je zbegalo vpračanje rojstva Matere Tereze. Glede na mesto verske obsedenke, ki ga ima v mojem spominu sem predvidevala, da prihaja iz Slovaške ali Poljske. Pravilni odgovor je: Mati Tereza se je rodila v Skopju. Za boljšo samopodobo, vedela sem, da ima brado predsednik Republike Branko Crvenkovski in ne predsednik Vlade Nikola Grujevski.

Sledila je zabava v bljiznji diskoteki Oaza, ki je ena redkih diskoteh v Strugi in kolikor mi je poznano ena od dveh, v katerih ni (vsaj ne nonstop) turbofolk zavijanja.

Bili smo res mednarodna družba. Opazovalca sta Francoza, tako nacionalnega mozaika nista kaj prida obogatila, ampak ko je Antoine privlekel še prostovoljko iz Amerike, je bila koncentracija nemakedonskih državljanov, ki so iz svojih osebnih pasij pribežali v to deželo bogu za hrbtom kar precejšna. Drugače sta fanta pripadnika Francoske vojske – eden pilot, drugi pa logistik. Na mestu opazovalcev sta pristala, ko sta se prijavila za misijo v tujini. Misel, da se nek vojak, poln testosterona in adrenalina prijavi na misijo v tujini in pristane v Strugi je zabavna. Njuno delo je zbiranje podatkov. Imata vprašalnik in albanskega in makedonskega prevajalca, potem pa hodita po makedonskih mestih in srečujeta ljudi. Pri francoskih državljanih misija traja pol leta, pri drugih narodnosti pa leto dni. Pred njima je delo opazovalca opravljal nek malo starejši tip, ki je prihajal iz Švedske in je bil zaskrbljen glede svoje javne podobe. Francoza sta bolj sproščena in zabavna.

Večer se je krasno zabavno končal ob kakih pol treh zjutraj. Slovenci so se ga šli pred diskoteko zakajat, dobesedno pred policaji prižgali joint. Fanta so vtaknili v ječo z grožnjo šestih mesecev (to se je zgodilo tudi Cenetu, ki bo upam blagovolil prispevati kratek opis svoje izkušnje). Organizatorji so skoraj znoreli in mu plačali varščino. Policaji so se odločili za akcijo in hoteli preiskati mladinski dom, v katerem so bili udeleženci seminarja nastanjeni. Ampak na sreči je bilo nekaj seminarnikov tam in drohe – marihuana, so šle papa v WC školjko. 1 : 0 za mlade na področju reševanja logističnih problemov in kriznihn situacij.

TAKE MAJO

Ko sem zadnjič stopila iz stanovanja, se naletela na tole:

Fantje so se igrali z zračnimi pištolami in ko sem jih prosila, da mi pozirajo, so navdušeno sodelovali. Stvar me je nekoliko pretresla. Še posebej, ko sem naletela na tako navdušen odziv modela v stilu »Kako lepo se vidi mojo pištolo. Ko bom velik bom super ubijalec.«

Druga grozna stvar, ki sem ji priča je družinsko nasilje. Zgradba v kateri živim je večstanovanjska, precej stara in skozi stene se sliši marsikaj. Včeraj zvečer, ko sva z Evo neprisebno klepetali, obe popolnoma izmučeni in zaspani, se je iz zgornjega stanovanja slišalo vpitje. V zgornjem stanovanju živi družina z malim otrokom! In ni bilo prvič, da je moški kričal in metal pohištvo po stanovanju. Ženske nisva slišali, za kar ne vem, ali je grozno ali strašno.

Fant s pištolo me je vprašal od kod sem in ko sem mu povedala, da sem iz Slovenije, me je vprašal kako je tam. Na to vprašanje naletim zelo pogosto. Celotna makedonska družba je očitno vzgojena v prepričanju, da je življenje tu slabo in se drugod cedita mleko in med. Za nas prostovoljke je dobro poskrbljeno. Mesečno dobimo relativno ogromno denarja, po barih in restavracijah nas imajo radi, ker nadpovprečno trošimo. Makedonci pa so glede svojega stanja, v katerem ne najdejo perspektiv, s skoraj 40 % brezposelnostjo precej zafrustrirani, kar bije ven z družinskim nasiljem in recimo vandalizmom, na katerega sem naletela včeraj zvečer, ko sem se vračala iz Karnevala v Vevčanih. Nekaj opitih zamaskiranih fantov je divje tulilo in razgrajalo. Maske so plesale okoli ognja, zažigale vse, kar so našle. Popolnoma brez kontrole.

PREHLAD & GRIPA

Nekaj dni po odhodu gostov sem dobila prehlad. Ko se je prehlad začel umirjati, sem dobila še gripo. Šlo je nekako po principu nočeš nič, dobiš dva. Veliko se brala in se nekoliko več ukvarjala z diplomo. Končala sem roman Ljubezen v času kolere, po katerem sem nekaj dni jokala kako je grozno, ker se staram. Hvala Evi, ki me poslušala moje travme in me mirila. Sicer pa res super knjiga, hvala Cvetki. V času ne najboljšega stanja – ko sem en cel dan preživela v postelji, sem prebrala roman Damska detektivska agencija, ki ga je napisal Alexander McCall Smith, ki se je rodil v Zimbabveju in več let poučeval pravo v Bocvani. Roman je zanimiv, ker skozi zgodbo predstavlja drugačen, neevropski način življenja in predvsem mišljenja. Naslednji dan sem začela brat Genom od Matta Ridleya, ki me je presenetil – tudi o genetiki je mogoče napisati roman in to berljiv! Branje je sicer še v procesu.

BADNJI DAN

Pravoslavci danes v nedeljo praznujejo božič. Pravoslavci božič za razliko od katolikov in protestantov, ki Kristusovo rojstvo praznujejo 25. decembra, obeležijo 7. januarja. Pravoslavna cerkev namreč ni priznala koledarja, ki ga je leta 1582 uvedel papež Gregor XIII, znanega kot gregorijanski koledar. Pa tudi njihovo tradicionalno praznovanje božiča se razlikuje od zahodnega.

Na praznik Kristusovega rojstva se pripravljajo z dvotedenskim postom brez mesa, ki se konča na božič. Da post ni odrekanje, sva z Evo spoznali na večerji za badnji dan, ki je dan pred Kristusovim rojstvom. Praznovanje je potekalo v družinskem krogu pri prijatelju Mikiju, katerega mati se je, mislim da, bolj iz osebnih kot verskih razlogov tudi postila. Da pa ne bom preveč strašila s postom, naj povem, kako je bilo na postni večerji.

Zbrala se je vsa družina in nekaj prijateljev ob praznično pogrnjeni mizi z doma pečenim kruhom, tavče gravče, sušenimi paprikami, domčim ajvarjem, vloženo zelenjavo, olivami, in oreški. Ko smo si vsi posedli, je vsak dobil malce rdečega vina, ki simbolizira kristusovo telo. Sledilo je lomljenje kruha, v katerega je bil zamesen kovanec. Tistemu, ki dobi kovanec se obeta celo leto sreče. Mama je povedala da so, ko sta bila sinova majhna malo goljufali in v kruh zamesili več kovancev, da so vsi bili srečni. Letos se leto sreče obeta Evi. Po lomljenju kruha se začne požrtija, kovanec pa se položi v poseben kozarec z malo vina, iz katereka ob koncu večerje vsak pri mizi odpije majhen požirek. Ko je zadnji izpraznil krožnik, se je miza pospravila in prišle so sladke stvari. Tradicionalni božični kolač z kandiranimi agrumi in oreški, sveže sadje, orehovi piškoti in nekakšna baklava narejena z rezanci.

GRIPA

V makedoniji in kolikor je slišati tudi v krajih preko sedmih voda in sedmih gora, onkraj makedonskih meja, razsaja gripa. Letos je to že drugi napad in žrtev je veliko. Ker je najbolje oprijeti se pozitivnivnih strani, naj tudi pri tem izpostavim eno: baba Mila se bo po današnji obrazložitvi kužnosti stanovanja in stanovalcev, kar se je zgodilo ob nenapovedanem obisku /vdoru, izogibala nadaljnim obleganjem.

Pustošenje je prišlo ob malo nepravem času, saj se v nedeljo začenja seminar na temo plesov, z udeleženci iz Estonije, Srbije, Makedonije in Slovenije. Seminar naj bi koordiniral Miško, ki je podlegel bolezni, a se trdovrtno upira ležanju v postelji. Skoraj istočasno bo organizacija OKO gostila tudi seminar na temo izdelovanja pustnih mask, ki jih bomo uporabili na karnevalu v Vevčanih, ki se bo zgodil na staro novo leto.

NOVO LETO PO GREGORJANSKEM KOLEDARJU

Novo leto je bil bolj družinski praznik od Božiča. Praznovala sem ga skupaj meni zelo dragimi osebami iz Slovenije. na Silvestrovo smo jo odrinili v Ohrid, ki je bil nabito poln ljudi. Na glavnem trgu ob jezeru je bil postavljen oder, na katerem so otroci in bližnjih osnovnih šol zganjali svoje norčije. Plesali so ob spremljavi različnih popularnih pevk (Shakira), peli in se zabavali.

V bližini odra je veliko kavarn, kjer se lahko nastaviš sončku in se predajaš prijetnemu klepetu ob kavici. Nažalost so bile vse mize na sončku polne in smo našli prostor šele v senci, kjer je malo zeblo, a smo imeli pogled na oder. Po kavi so si gostje ogledali biser Balkana, trdnjavo in par od 365 ohridskih cerkva.

Po vrnitvi v Strugo se je začelo pripravljanje večerje. Ker v stanovanju, v katerega sem namestila prišleke ni delujoče pečice, sem jaz doma spekla pečenko, moja sestrična pa je naredila krompir in solato. Pred, med in po večerji se je pilo mastiko, vodko, pivo in vino. Novo leto smo dočakali v stanovanju od Anne in Marie. Ekipo smo sestavljali jaz, Mitja, Žiga, Marie, Matjaž, Ana in Miha in Jasmina. Miha in Jamina sta ločana, ki sta se po neverjetnem poteku dogodkov (ob Voukovi pomoči) znašla v Strugi.

Stanovanje ni imelo zadosti stolov in vsi trije pari smo si morali deliti stole.

Biti na Silvestrovo v družbi ljubezni in prijateljev v prijetno sproščenem vzdušju (tudi alkohol je prispeval) je bilo prijetno. Hvala vsem, ki ste se podali na dolgo pot v Makedonijo.

ROMI

Kmalu po Božiču, 26.12 je prišel Mitja. Ogledala sva si dela mesta, v katera še ni stopila moja noga – romsko naselje in pravoslavno pokopališče. Romsko naselje leži ob cesti proti Ohridu in se nekoliko razlikuje od slovenskih romskih naselij, ki sem jih videla po televiziji in so izolirana od “slovenskih naselij”. Najbrž tudi zaradi multietničnost te družbe in nujnosti tolerance, romi niso izključeni in njihove hiše so del mesta. Tudi smeti ni kaj bistveno več, kot se jih najde v drugih delih mesta. Na sprehodu sva naletela na idiličen prizor romskih otrok, ki so se igrali z kolesnicami (feltnami).

Cigani v Strugi se v skladu s svojim slovesom ukvarjajo predvsem z beračenjem. Vsak dan vidim iste ljudi na istih mestih. Na poti proti pisarni srečam navadno tri romske berače: fanta nedoločljive starosti na vozičku, mamo z malo hčerko, ki vedno spi v njenem naročju in daje vtis, kot da bi bila nezavestna in moškega z zvitimi gležnji.

BOŽIČ PO GREGORJANSKEM KOLEDARJU

Božič in novoleto so hecni prazniki. Vsi so veseli, ali se vsaj pretvarjajo da so. Zaužitega je precej alkohola in hrane in nekaj mesecev po veselem tednu ali dveh prenažiranja in kršitev vseh norm zdravega načina življenja, se mislim (skupaj z večino ljudi, ki jih poznam) truditi izgubiti investicije v maščobne zaloge. Božič sem preživela sama. Prostovoljke se še niso vrnile, a fantje iz organizacije so v času njihove odsotnosti skrbeli zame, da mi ne bi bilo preveč dolgčas. Prihajali so na obiske, me poklicali malo bolj pogosto kot sicer, hodili smo skupaj na kosila in kavice.

Ob polnoči na božični večer sem, kot se spodobi, šla na kraj, ki mi veliko pomeni in mi marsikdaj povrne duševni mir – v Republiko, ki je najljubši lokal naše generacije prostovoljk k Stefanu, ki je naš najljubši natakar. Božič se tu praznuje po Julijanskem koledarju in kakšnih divjih zabav v mestu ni bilo.

BABA ELENA (MILA)

Baba Elena, ki sem jo že omenila kot Babo Milo, ker si nekako težko zapolnim imena, je soseda, stara 74 let. Je betežna in od možganske kapi, ki jo je doletela letos junija, ne hodi več veliko naokoli. Ima tri otroke, dve hčerki in enega sina. Hčerki živita v Belgiji, kjer sta si po njenih besedah ustvarili prijetno življenje. Sin živi v bljižnjem naselju s svojo družino in je brezposelen. Ker je sama, stara in ji je dolgčas se je odločila, da mi bo babica v Makedoniji. Živi s svojim bratom, ki je oče dveh otrok, od katerih eden dela kot frizer v Skopju, drugi pa se je odselil v Ameriko. Velikokrat mi prinese pečena jabolka ali kako drugo dobroto in ker z sostanovalko Evo nimava sesalca, si ga sposojava pri njej.

sesalec Babe elene je predpotopna stvar in sestnje z njim ti vzame veliko časa in živcev.

Skoraj vsak dan pride na obisk in mi pripoveduje zgodbice iz svojega življenja – kar zna biti dokaj naporno, a hkrati tudi dobrodošlo za učenje makedonščine.

Danes mi je povedla, strašljivo zgodbo o svoji kapi. Hčerka iz Belgije je prišla poleti na počitnice in jo z pretvezo, da gresta k zdravniku odvlekla iz stanovanja. Bilo je poletje, junija, zelo vroče, kar je okrnilo njeno sposobnost dojemanja in znašla se je pri odvetniku, kjer ji je hčerka pred nos pomolila neki papir in od nje zahtevala, da ga podpiše. Družini se pač zaupa in Baba je podpisala. Dan kasneje, ko je ponovno govorila z odvetnikom ji je postalo jasno, da je podpisala prepis stanovanja v katerem živi na svojo hčerko. Ob groznem spoznanju hčerkinega dejanja ji je postalo slabo, doživela je možgansko kap in za štiri dni padla v komo.

DECEMBER

December, mesec prazničnih nakupov, zabav s prijatelji in čas za zganjanje lenobe v krogu domačih (ker je zunaj neprijetno mrzlo). Jaz bom počasi ostala edina prostovoljka v Strugi. Prejšnji teden nas je za vedno zapustila Marja, prostovoljka iz Finske, katere projekt je potekal v dnevnem centru za duševno prizadete otroke.

Marja

Zgodbic o centru je veliko. Otroci so predvsem etnično albanci, kar povzroča še dodatne težave pri sporazumevanju. Center vodita Anita in Lume, ki sta … za take primere uporabljamo izgovor, da obstajajo kulturne razlike. Odnosi med prostovoljkama in redno zaposlenima niso dobri. Razlikujejo se v idejah, kako delati z prizadetimi in posebno vroča tema je dopuščanje ustvarjalnosti otrokom. V centru dela tudi “nova” prostovoljka iz Francije Marie, ki je prispela prejšnji mesec. Prišla je skupaj še enim prostovoljcem iz Francije Antoine, ki se bo v prihodnje ubadal z Do Right magazine.

Marie in Antoine

Marie – Marie je visoka in luštna punca, ki poletja preživlja pri svojem očetu, ki je novinar na Filipinih. ima luškan piercing na vratu in po mesecu v Strugi ima tudi že Makedonskega fanta… Jutri gre v Sofijo

Antoine se zanima za fotografijo in je nasploh umetniška duša, ki rabi življenje velikega mesta. Pred nekaj dnevi je šel v Srbijo na predseminar, katerega naj bi se jaz udeležila v Januarju in nazaj naj bi prišel šele naslednje leto, kar me je presenetilo. Ponavadi se mi zdi da vem, kje so ostali prostovoljci, njega pa je kar naenkrat vzela megla.

Anna je odšla včeraj in se vrne šele v drugi polovici januarja, ko bom jaz verjetno že v Srbiji in se torej skoraj dva meseca ne bova videli. Anna je pohajaška duša, ki si bo na poti domov ogledla še vsaj tri mesta različnih držav, na poti od Helsinkov do Struge pa jo bo pot prav tako vodila še malo okoli. Preden je prišla v Strugo je študirala v Kanadi, malo prej delala v Singapurju, po končanem EVSu si prizadeva da bi bila sprejeta na magisterski študij na Švedskem. Pravi, da ji na istem mestu hitro postane dolgčas.

Eva bo čez nekaj ur na avtobusu za Salzburg, kjer bo preživela Božič in upam, da po hitrem postopku prišla nazaj sem in bomo skupaj praznovali novo leto.

Anna in Eva

Mojci se je projekt končal 15. decembra, a bo iz ljubezenskih razlogov ostala v Makedoniji do maja, ko se mora vrniti in položiti še par izpitov. Ker v projekt spada tudi kritje stroškov za pot nazaj, je danes zjutraj odšla v Slovenijo, vrne pa se čez natančno en teden.

Mojca

Jaz in Marsu v novoletnem razpoloženju!