KRISTINA

V četrtek se je Eva odselila in prišla je Kristina. Kristina prihaja iz Nemčije, stara je 22 let in se od sedanjih prostovoljcev precej razlikuje. Končala je le deset razredov, potem pa se zaposlila v očetovi firmi, ki se ukvarja z gradbeništvom, podiranje in gradnja hiš ter polaganje cest. Pred prihodom je dve leti živela s svojim fantom, ki obožuje nogomet. Živela je povsem odraslo življenje. In sedaj je tu. Njena angleščina je le malo boljša od moje nemščine.

Prvi vtis stanovanja ni bil dober. Njeno stanovanje v Nemčiji je precej veliko, tole pa majhno in v stanovanju imamo namreč miši.  Do sedaj sem videla le eno in jo poimenovala Jakob. Zašel je v mojo sobo, se skrival za omarami in se vsake toliko pogumno pokazal, se pretegnil ali stekel na drugo stran sobe. Naslednji dan sem ga našla v kuhinji, na sliki pa je v Kristinini sobi.

 

 

EVA

Kar precej sem zanemarila objavljanje v blog. Kot izgovor bom tokrat uporabila pisanje diplome. Zadnja dva tedna se mi je v Strugi kljub pretiranem visenju za monitorjem kar precej dogajalo.

Za petega marca je bilo napovedano, da pride nova prostovoljka, ki bo moja sostanovalka še mesec dni, kolikor časa mi še preostaja do izteka projekta. Eva, s katerem sem v dobrem in slabem delila stanovanje in se ji je projekt iztekel konec februarja naj bi se preselila v moje prvo stanovanje, ki je kar blizu sedanjega.

Evin projekt je trajal le šest mesecev in v tem času se še ni naužila Struge. Ponudili so ji možnost, da ostane še šest tednov – organizacija plača stanovanje, za ostale stroške pa skrbi sama. Varianta se je odprla, ker se je ravno v tem času preko novega programa Mladi v akciji, ki omogoča tudi kratkotrajno prostovoljstvo, v Strugo vrnila Sini. Sini prihaja iz Finske in je pred malo več kot letom dni devet mesecev kot prostovoljka delala v tukajšnjem centru za duševno prizadete otroke. Odlično se je vključila in se precej navezala na otroke. Ko se ji je projekt končal, krožijo govorice, da se je zaposlila v vojski. V Strugo pa se je vrnila četrtega marca.

Torej, nova prostovoljka naj bi prišla petega in Eva je pridno opustošila sobo, pobrala vse fotografije in slike iz sten, spakirala vse svoje premoženje. Ko je fante iz organizacije poklicala za pomoč pri selitvi, skupaj ugotovijo, da pravzaprav nova prostovoljka ne pride petega, ampak petnajstega!

Eva je ostala z mano še deset dni. Prejšnji teden je dobila tudi obiske – preverit jo je prišla mama in mamin fant Karl. Oče je umrl pri smučanju, ko je bilo Evi osem let. Eva ima eno sestro in življenje je šlo dalje. Precej posesivna mati je sama vzgajala dve punci. Eva je odličnjakinja in dokaj narcistična oseba – misli, da je ona sama najbolje, kar je doletelo svet. Perspektiva sama niti ni tako faljena in njen sistem mišljenja olajša življenje. Prepričana je, da smo ženske boljše in lepše kot moški in imamo podarjene bolj graciozne lastnosti in zmožnosti. Imamo lepše telo, bolj mehko, večje sposobnosti empatije in čustvovanja in nenavsezadnje – moški ne morajo roditi otrok.

Da nadaljujem: prišla sta mati in Karl. In kaj se zgodi – sredi tedna Evi umre dedek in jaz sem pred vso situacijo pobegnila v Ohrid na kavo. Danes sta mama in Karl zapustila Strugo, jutri bosta prispela v Salzburg, v ponedeljek pa je pogreb. Eva je ostala tu.

 

Struga je očitno raj za zgubljene punce. Mojca, ki se ji je projekt končal decembra, je še vedno tu, Eva tudi in Sini se je vrnila. Tudi jaz sem nameravala še malo ostati je ta načrt povozil plan Sicilija, o katerem bom verjetno kaj napisala kasneje.

Patricia

V sredo nas je zapustila Patricia, ki je tu dve leti kontemplirala in ustvarjala pod sponzorstvom Peace Corps:

Patricia in Dan (mislim da solastnik priljubljenega lokala Republika)

 

Patricia je v času svojega bivanja v skrb vzela dva mačka. Enega od njih se je odločila vzeti s sabo nazaj v ZDA. Upam, da ji je uspelo, letalska rezervacija za mučka je bila v času njenega odhoda iz Struge v Skopje še nepotrjena. Patricia se je prav tako ukvarjala z ekologijo kakor jaz. Kolikor sem slišala od ene bivših EVS prostovoljk, ji je z pri njenih projektih kar nekajkrat spodletelo. A je vztrajala. Zamenjala je organizacijo, in poskusila ponovno na mnogih področjih. Spoštovanja vredna se mi zdi njena energija in moč, da kljub porazom poskuša znova in znova. Po 26 mesecih zapustiti lagoden način življenja v Makedoniji, kjer dobiš vsak mesec denar na račun brez vprašanj in kakršnih koli zahtev, je verjetno težko. Težko si predstavljam sebe v njeni koži. Mislim da bo dan po prihodu domov začela z delom v tovarni, v službi, ki ji jo je priskrbela njena mati. Punca je zelo odprta in prijetna in luštna. Vendar doma nima ničesar, kakor se je sama izrazila. Njeni prijatelji so že začeli odraslo življenje s karierami in družinami. Ona je stara 30 let in se vrača v bivalno naselje, ki je po slikah sodeč lepo in urejeno, a nekoliko prazno. V ozadju slike mi je pokazala hribe, do katerih ima svoje maratone. Na naslednji sliki jezero, na katerem se je šla vodno smučanje. Zelo rada ima šport. Poleti sta se neko jutro najini poti prekrižali. Jaz sem se ravno vračala s sprehoda ob obali Ohridskega jezera v smeri proti ohridu, ona pa je imela svoj vsakodnevni tek do ohridskega letališča, ki je več kot 10 kilometrov oddaljen od Struge.

HIŠNI RED IN ZABAVA

Z Evo sva se zmenili o skupni uporabi, skupnem nakupovanju in prehranjevanju. Dogovor je začel delovati v soboto, ko sva se sprehodili po bazarju in nakupovali. Bazar v Strugi je precej velik, ponudba je pestra in nakupovalcev veliko. Posebno poln je ob sobotah, ko mesto preplavijo prebivalci bljižnjih vasi in turisti. Prostora za stojnice pod pokritim delom ni dovolj tako, da se trguje tudi na bljižnjih ulicah. Kupiti se da skoraj vse, od mišelovk, ki sva jo kupili za rojstnodnevno darilo za Mikija, do kokoši, kozmetike, ključavnic, zelišč, posode, izpušnih cevi, orodja … in seveda sadja, zelenjave, jajc, medu, rib …

Po napornem nakupovanju sva skuhali kosilo. Eva nima pretiranih izkušenj z pripravljanjem hrane, v dogovor pa spada tudi skupno kuhanje in prehranjevanje. Bilo je zabavno preiskušati vse nove pripomočke za kuhanje, ki sva jih nakupili – razpadajoči lupilec krompirja, naprava za stiskanje česna, ki se težko sestavi in jo je bilo potrebno malo ukriviti. Rezultat pa je bilo kosilo, ki je sijalo od zdravja in sostanovalka, ki se je odločila, da ji je kuhanje všeč.
ZABAVA

prostovoljke

jaz, Eva, Jovan, Miško in Igor

Eva, Miško in jaz

Miško je mentor vseh petih prostovoljk. Vsak teden ima z vsako od nas evalvacijski sestanek, ki se začne z vprašanjem kako si. Njegova angleščina je “taka – taka” in včasih mu je težko razložiti probleme, tako da jih razume. Ima pa res veliko srce.

DRAMATIS PERSONAE

JELKA – 24 let, Slovenija, EVS projekt pri ekološki organizaciji ECO Club Areal v Strugi

MOJCA – 21 let, Slovenija, študira socialno delo, EVS projekt je pisanje glasila pri koordinacijski organizaciji OKO, v prihodnosti namerava postati trainerka.

BARBARA – 23 let, Slovenija, EVS projekt na temo spolne enakosti (gender issues).

ANNA - 25 let, Finska, njen projekt je zaposlitvene možnosti mladih.

EVA – 18 let, Avstrija, moja sostanovalka. Njen projekt je glasilo Do right.

MARIA – 22 let, Finska, dela z prizadetimi otroki.

OKO- Koordinacijska organizacija za evropske projekte. Odgovorni so za projekte EVS. Poleg tega pošiljajo svoje prijatelje (člane politične stranke), sebe, sorodnike v petem kolenu in EVS prostovoljce še na številne seminarje. Danes se je začel tu v Strugi drugi seminar organiziran s strani OKO.

Člani OKO

BOŠKO – Herr director, ki je pobegnil v Skopje

JOVAN – Je morda odgovoren za prostovoljce?

IGOR – je odgovoren za finance

MIŠKO – mentor za vse prostovoljce

ARIAL – nevladna, neprofitna organizacija, pri kateri je prijavljen moj projekt. V Strugi je 15 organizacij, ki se ukvarjajo z ekološkimi organizacijami, a jih več kot 2/3 obstaja le na papirju. Organizacije med seboj ne sodelujejo. Struga je etnično razdeljena pol, pol med Albance in Makedonce in ti neradi sodelujejo med seboj. Drugi razlog za nesodelovanje pa so omejena sredstva za financiranje in tekmovanje za ta sredstva. Pogosto organizacija niti ne ve, kaj delajo druge, ker svoje projekte skrivajo, da jih ne bi kdo ukradel.

NESTOR – mentor pri mojem osnovnem projektu dvigovanja ekološke zavesti mladih. Sicer je učitelj biologije na srednji šoli Niko Nestor. Večkrat sem ga opazila ob jezeru. Zanimivo je pomisliti, da bi moj učitelj fizike (biologijo me je imela ženska) zgoraj brez šarmiral po plaži.

NADA – prijazna ženska, pionirka ekološke misli in dejavnosti v Strugi. Pomaga mi pri oblikovanju projekta.

OSTALI

PATRICIA – Peace corps prostovoljka iz ZDA. Njen dvoletni projekt se izteče konec oktobra. Projekt je prav tako okoljevarstvo in ga opravlja pri organizaciji Natura, ki je albanska organizacija.

DESANKA – punca, ki dokaj redno prihaja v pisarno in mi je dala svojo številko.

BRENGA – dekle albanskega rodu, ki dela v turistični agenciji nasproti avtobusne postaje od koder vozi avtobus Struga – Ljubljana. Vsake toliko se oglasim pri njej v turističnem kiosku na kavi.

VALERIJA – 22 let, Finska (ima tudi ruski potni list), ki se ji EVS projekt se je končal. Razmišljala je, da bi zaprosila za delavno mesto na finski ambasadi v Nepalu. Njen projekt je bil promocija prostovoljnega dela pri OKO. Ravno pretegnila se ni.