KRISTINA

V četrtek se je Eva odselila in prišla je Kristina. Kristina prihaja iz Nemčije, stara je 22 let in se od sedanjih prostovoljcev precej razlikuje. Končala je le deset razredov, potem pa se zaposlila v očetovi firmi, ki se ukvarja z gradbeništvom, podiranje in gradnja hiš ter polaganje cest. Pred prihodom je dve leti živela s svojim fantom, ki obožuje nogomet. Živela je povsem odraslo življenje. In sedaj je tu. Njena angleščina je le malo boljša od moje nemščine.

Prvi vtis stanovanja ni bil dober. Njeno stanovanje v Nemčiji je precej veliko, tole pa majhno in v stanovanju imamo namreč miši.  Do sedaj sem videla le eno in jo poimenovala Jakob. Zašel je v mojo sobo, se skrival za omarami in se vsake toliko pogumno pokazal, se pretegnil ali stekel na drugo stran sobe. Naslednji dan sem ga našla v kuhinji, na sliki pa je v Kristinini sobi.

 

 

EVA

Kar precej sem zanemarila objavljanje v blog. Kot izgovor bom tokrat uporabila pisanje diplome. Zadnja dva tedna se mi je v Strugi kljub pretiranem visenju za monitorjem kar precej dogajalo.

Za petega marca je bilo napovedano, da pride nova prostovoljka, ki bo moja sostanovalka še mesec dni, kolikor časa mi še preostaja do izteka projekta. Eva, s katerem sem v dobrem in slabem delila stanovanje in se ji je projekt iztekel konec februarja naj bi se preselila v moje prvo stanovanje, ki je kar blizu sedanjega.

Evin projekt je trajal le šest mesecev in v tem času se še ni naužila Struge. Ponudili so ji možnost, da ostane še šest tednov – organizacija plača stanovanje, za ostale stroške pa skrbi sama. Varianta se je odprla, ker se je ravno v tem času preko novega programa Mladi v akciji, ki omogoča tudi kratkotrajno prostovoljstvo, v Strugo vrnila Sini. Sini prihaja iz Finske in je pred malo več kot letom dni devet mesecev kot prostovoljka delala v tukajšnjem centru za duševno prizadete otroke. Odlično se je vključila in se precej navezala na otroke. Ko se ji je projekt končal, krožijo govorice, da se je zaposlila v vojski. V Strugo pa se je vrnila četrtega marca.

Torej, nova prostovoljka naj bi prišla petega in Eva je pridno opustošila sobo, pobrala vse fotografije in slike iz sten, spakirala vse svoje premoženje. Ko je fante iz organizacije poklicala za pomoč pri selitvi, skupaj ugotovijo, da pravzaprav nova prostovoljka ne pride petega, ampak petnajstega!

Eva je ostala z mano še deset dni. Prejšnji teden je dobila tudi obiske – preverit jo je prišla mama in mamin fant Karl. Oče je umrl pri smučanju, ko je bilo Evi osem let. Eva ima eno sestro in življenje je šlo dalje. Precej posesivna mati je sama vzgajala dve punci. Eva je odličnjakinja in dokaj narcistična oseba – misli, da je ona sama najbolje, kar je doletelo svet. Perspektiva sama niti ni tako faljena in njen sistem mišljenja olajša življenje. Prepričana je, da smo ženske boljše in lepše kot moški in imamo podarjene bolj graciozne lastnosti in zmožnosti. Imamo lepše telo, bolj mehko, večje sposobnosti empatije in čustvovanja in nenavsezadnje – moški ne morajo roditi otrok.

Da nadaljujem: prišla sta mati in Karl. In kaj se zgodi – sredi tedna Evi umre dedek in jaz sem pred vso situacijo pobegnila v Ohrid na kavo. Danes sta mama in Karl zapustila Strugo, jutri bosta prispela v Salzburg, v ponedeljek pa je pogreb. Eva je ostala tu.

 

Struga je očitno raj za zgubljene punce. Mojca, ki se ji je projekt končal decembra, je še vedno tu, Eva tudi in Sini se je vrnila. Tudi jaz sem nameravala še malo ostati je ta načrt povozil plan Sicilija, o katerem bom verjetno kaj napisala kasneje.

Peteršilj

Tole je moja hišna živalca, o kateri sem že pisala. Vendar sem ga v času prvega opisovanja, to je bilo oktobra prejšnje leto lahko držala v dlani. V štirih mesecih je zrasel več kot za enkrat in tudi lepo se je poredil. Kar malo me je prestrašila napoved veterinarja, da te živali rastejo eno leto.

Peteršilj je srčkana živalca, ki se rada crklja in spušča nenavadne zvoke, za katere še nisem ugotovila ali so znak ugodja ali protesta. Je čisto nekaj drugega kot hrček, ki navadno ne zdrži na enem mestu. Je dokaj miren in ni navdušen nad beganjem. Od moje vrnitve me še vedno ni polulal.

ZMEDA

Predajam se agoniji pisanja diplomske naloge. Kje je problem, znam natančno opisati. Problem sem znala tudi pri prejšnjem poskusu natančno opisati, vendar mi to ne pomaga kaj dosti. Preveč podatkov, ki so sicer lahko zanimivi, vendar nekako jim ne zaupam povsem. Pišem o decentralizaciji v Makedoniji in poročila o poteku so nastala ali s strani makedonskih analistov, kar po mojih dosedanjih izkušnjah precej zbije njihovo vrednost, ali pa skozi oči mednarodnih opazovalcev in analistov, ki pa tudi vidijo situacijo s svoje perspektive in se čudijo, kako da ima družba s skoraj 40 % brezposelnostjo probleme z uvajanjem demokracije. Ta poročila so na primer tisočstranska bluzenja o implementaciji evropskih standardov in sami dokumenti, ki so že po naravi suhoparne narave.  Proizvedli so Ohridski sporazum, ki je neka varjanta Daytonskega, ki je popolnoma razparceliral Bosno. In po izkušnjah se Dayton z delitvijo Bosne na kantone ne obnese najbolje. Ko pa bi rabila podatke o gospodarski rasti za daljše obdobje ali podatke za Socialistično Republiko Makedonijo, pa tega na medmrežju ne najdem.

Prepričana, da so za vso katastrofo in brezposelnost krivi mednarodna skupnost in notranji etnični problemi, najdem članek, ki govori, kak Makedonija nima problemov in je vštevši sivo ekonomijo na ravni Češke republike. In tip, ki je članek napisal, naj bi bil svetovalec Makedonske vlade. Napisal je tudi neka bluzenja o narcisizmu, maligni zaljubljenosti samega vase, zlorabah med partnerji…

Na srečo je popoldanski počitek – spanje po kosilu odpravilo tresenje in jezo.