VRNITEV

Premalo več kot tednom dni sem se vrnila v Strugo. Pot me je vodila z vlakom do Beograda, nadaljevanje je sledilo z avtobusom. Vsega skupaj je pot trajala približno 24 ur, ki sem jih večinoma prespala.

Ko sem prišla v strugo me je čakalo kup presenečenj. Naši mednarodni druščini sta se pridružila Thomas in Sanja. Peteršilj je precej zrasel in zaenkrat se še nisva šla vodnih športov – me še ni polulal.

Thomas prihaja iz Danske. Je zelo energičen in študira novinarstvo. Njegov projekt je snemanje filma in za tematiko si je izbral življenje v Strugi.

Sanja je študentka ekonomije iz Slovenije. Je prijetno, malce divje dekle.

Imeli smo zabavo za rojstne dneve – Mojčinega, Miškotovega in mojega. Bilo je kar zabavno. Prišli so prostovoljci iz Bitole in Skopja.

V naslednjih dneh se nam je pridružila še Vesna, tudi iz Slovenije, ki se je na zabavi skompala z Jesusom, ki je Peace Corp prostovoljec iz Bitole

Anni se dogaja. Najprej si je zamislila nov tatoo »jaz imam son« v cirilici.V nedeljo nas je presenetila z idejo, da bi šla v Azerbajdžan. In danes zjutraj je tudi odrinila. Od teorije do prakse v dveh dneh. Zadnji večer – včeraj smo se Mojca, Eva, Marie in jaz dobile v njenem stanovanju in si za sprostitev in v slovo lakirale nohte.

Jutri gre Mojca v Slovenijo z svojim fantom Igorjem, ki je avtohtoni prebivalec Struge in je nekako dobil vizo za 10 dnevni privatni obisk Slovenije. Z vizo se je začel ukvarjati že kaka dva meseca nazaj.

Jaz se privajam na svoje ponovno bitje v Strugi. Še malo, pa se bo moj projekt zaključil. Večino preostalega časa tu se nameravam ukvarjati z diplomo. Zdaj, ko sem malo pred odhodom začenjam razumeti obnašanje zadnjih prostovoljk prejšnje generacije, ki so bile ob mojem prihodu prav tako v zaključnem, zadnjem mesecu in so se mi zdele otopele in se jim ni dalo ukvarjati z novimi prišleki. Tudi jaz odštevam dneve. Malo me grabi tesnoba glede doseženih rezultatov tekom mojega prostovoljstva in panika glede še nenapisane diplome. Postavlja se mi vprašanje, kaj bom počela, ko se bom vrnila domov v Slovenijo.

…

Kar precej se je zgodilo od moje zadnje objave.

- Deset dni sem preživela v Srbiji v neki “vukojebini”, kjer je potekal seminar na temo reševanja konfliktov. (Malce ironije: v času seminarja so v Srbiji potekale velitve, ka katerih so največ glasov dobili …  šešljevi Radikalci.)

- Dan odhoda sem preživela v tekanju po Beogradu, kar je verjetno vzrok za prehlajen mehur v naslednjih dneh. Nekaj je verjetno pripomoglo tudi podhlajanje v Podpeci, kjer so gradili snežne gradove. Sledilo je letanje okrog dohtarjev v domači Škofji Loki, z meni še vedno nedoumljivim AXA zavarovanjem, s katerim sem kot EVS prostovoljka zavarovana.

- Moj predragi bratec je odšel na študijsko izmenjavo v Španijo. Prijatelji so mu priredili bye bye party  presenečenja. Bilo je super – nekaj je pri tem morda imela tudi polna luna.

- Včeraj sva z mojim dragim bila v Rogaški Slatini na kopeli in masaži. Bilo je … uau, priporočam.

Vmes so bili še opravki, kot je servis prenosnika, koncert ska-punk južnoafriške skupine Hog Hoggidy Hog, v Rdeči Ostrigi …  V tem tednu se vračam v Strugo in mislim, da sem kar dobro izkoristila “počitnice” v kulturno malo bolj bogatem svetu. In kar sem že grozovito pogrešela v Strugi – sobitje z Mitjem.