pisarije in slike

Objavljanje ostalih prostovoljk:

Eva,  Ana, Marja, Marie

KRST

Nikola mi je razložil tudi, zakaj nori stružani v januarju skačejo v reko Drim. Banjanje simbolizira Kristusov krst, ko je bil star 33 let. Dnevi med božičem 7. januarja in današnjim dnem 19. januarja so nekrščeni dnevi in posledično so dovoljene nore stvari, kot je divjanje, Karneval v Vevčanih.

Dan se tradicionalno začne z toplo rakijo, ki jo talajo ob reki in te pošteno pogreje od znotraj. Po grlu niti ne peče, samo dihati ne smeš, kot me je poučil eden od prevajalcev Sebastiana in Remya. Dogodka krsta se je udeležilo ogromno ljudi. Ne morem si predstavljati takega dogodka v Slovenji. Toliko ljudi, na delavni dan ob enajstih dopoldne, ki bi imeli možnost udeležbe, kot sem jih videla danes tu. Jaz spet stvar pripisujem brezposelnosti.

veliko ljudi, ki so si prišli ogledat dogodek.

tekma za križ

tudi otroci se zabavajo

Voda na ta dan očisti grehov. Nekateri so si v reki umili noge in obraz, veliko ljudje je vodo tudi pilo in si jo natankalo v plastenke.

Kako uro pred dejanskim dogodkom skakanja v »čistilno« vodo se sliši litanije duhovnika. Potem se v vodo vrže križ za katerim se požene truma ljudi. Zmagovalec dobi srečo za celo leto. Hodi od hiše do hiše in ljudje ga kot zmagovalca nagrajujejo. Letošnji je v eni od hiš dobil televizijo!

Križ je od leta 2001 lesen. Pred tem je bil nekoliko bolj dodelan in iz kovine. Dvakrat se je izgubil. Prvič v letu vojne, drugič pa v letu razširitve občine Struga. Od takrat naprej, iz principa ker Struga ni več Makedonska, uporabljajo lesen križ.

Dnevi razposejenosti in neupoštevanja zategnjenih pravil so se končali. Jutri migriram v Srbijo na izmenjavo na temo reševanja konfliktov.

VELEŠTE

Danes je ura makedonščine potekala malo drugače, ne ravno po knjigi. Z Nikolo sva se pogovarjala o marsičem. Med drugim mi je razložil, kako je potekala. Albanci se v jugoslovanski sistem niso ravno najbolje integrirali. Del krivde vsekakor leži na samih Jugoslovanih, ki jim integracije niso ravno vsilili in jim postlali z perjanicami, del pa tudi na albanski kulturi, ki ima v svoji identiteti še vedno ostanke plemenske ureditve, sodelovanja in solidarnosti le z sebi podobnimi. Albanci so torej šli z trebuhom za kruhom v Zahodne dežele in tam pridno in častno delali ter domov pošiljali denar za preživetje družine. V drugi generaciji in vseh naslednjih se je začela pojavljati korupcija, trgovanje z mamili, prostitucija in posledično veliko več denarja. Slovanski živelj, ki je ostal v Makedoniji ni imel toliko denarja. Pravzaprav so imeli po razpadu Jugoslavije velike finančne težave. Začeli so prodajati zemljišča, ki so jih kupovali Albanci, ki so imeli denar. Če je Makedonec diskriminiral Albanca in bi za ceno 5000 mark njivo prodal drugemu Makedoncu kot Albancu, je Albanec ponudil 50.000 Mark. In cena je zmagala. Na ta način je največja vas v občini Struga, ki ima čisto slovansko ime Velište postala večinsko Albansko naselje. Ljudje so krvavo potrebovali denar in oblasti so zaradi krize dopustile priseljevanje Albancev in konsenzualno dopuščale njihovo davčno nedisciplino. Na začetku zaradi večinskih interesov in priliva denarja, kasneje pa je albanska etnična skupnost enostavno postala premočna in po povečanju občine, kar je bilo posledica Ohridskega sporazuma, celo prevzela oblast. Albanski župan zaradi podpore volivcev, ki je po razširitve meja občine večinoma albansko na področju davčne nediscipline, njihovih črnih gradenj in na določeni ravni nepristajanja na sistem nacionalne države nič ne ukrene. Krog je zaključen.

Drug pogovor je potekal na temo družinskega nasilja. Potrdil je moje opažanje velike razširjenosti družinskega nasilja. Popravil me je, da makedonska družba ni patiarhalna ampak kvazipatriarhalna. Ženske imajo po zakonu enake pravice kot moški. Po njegovem je problem v kvazikulturi, ko ženska dopušča nasilje dokler ji trpinčenje ne preraste in se možu za dvajset let trpljenja maščuje z sekiro v glavo. Jaz bi dodala še idejo, da zaradi visoke nezaposlenosti in posledično še večje odvisnosti žensk od moških. Žženska zaradi nerazvite zavesti in družbene nesprejemljivosti ločitve o možnosti za samostojno življenje, v taki situaciji enostavno ne vidi rešitve. Tudi brez otrok je stanje za žensko brezizhodno.

KARNEVAL

Naslednji dan, na novega leta dan, se je karneval ponovil. Učitelj Makedonščine Nikola je celo zatrdil, da je pri karnevali veliki dogodek nedelja. Malo utrujeni od napornega in dolgega prejšnjega dne, sva se z Evo spravili na Karneval. Mask je bilo veliko in ljudje so se za njih res potrudili. V pravem trenutku sva se znašli na pravem mestu in pristali ujeti v množico blizu dogajanja. Trg je bil v trenutku, ko sva prispeli poln ljudi nak

Maske so za razliko od našega pusta dokaj krute in skozi njih se zrcalijo frustracije prebivalstva. Dva dni na leto v Vevčanih ne velja nobena omejitev. Ljudje nimajo več vsakdanje identitete povečini brezposelnega prebivalstva države, ki je prebija skozi tranzicijo, ampak postanejo divjaki.

 

Drevo postavljeno na oder, kup nosačev, ki nosijo drevo in Adama in Evo, ki zganjata originalni užitek.

 

Nori Avgusti so tradicionalna maska, katere tradicije ne poznam.

 

Nacionalna frustracija? Maske prikazujejo Spotazum iz Bukarešte 1912, ki je regijo Makedonijo razdelil med Grčijo, Bolgarijo in Srbijo.

V soboto, prejšnji dan se je zvečer tu po besedah domačinov rajalo in veliko pilo. Celo noč je bilo divje razgrajanje. Nekaj vandalizma je bilo tudi v nedeljo zvečer, ko sva se z Evo odpravili domov. Avtobusni prevozi na liniji Struga – Vevčani so dokaj nezanesljivi in v podobni neprijetni situaciji, kako se vrniti v Strugo se je znašla še ena razširjena družina. Všeč mi je bil stari ata, ki je malce nagajivo z nasmehom na ustih vodil družino v iskanju avtobusa. Z njimi sva ostali le kratek čas, potem pa se šli avtoštop.

13.1. – STAREGA LETA DAN

Ob prelomu leta imajo v Vevčanih karneval. Dogodek obišče veliko ljudi in mala vasica Vevčani je podobna konzervi z dvojno dozo rib. Posebnost so maske in spolna neuravnoteženost.

V soboto smo se z ostalimi puncami dobile na kosilu in v Vevčane prišle šele okoli treh, ko se je glavno popoldansko dogajanje že zaključilo. Prostor in pivo smo našle v bljižnji gostilni / bar, ki je tako zanikrnega videza, da je prav zanimiv. V … menzi smo se spoznale z dvema tipoma, ki se gresta opazovanje v Makedoniji, s strani Evropske Komisije.

Sebastian inRemy
Fanta sta nas zvečer odpeljala v Strugo in se nam priključila našemu večernemu programu. Po pijački ali dveh v Republiki je sledil makedonski večer udeležencev seminarja. Nacionalni večeri so sestaven del mladinskih izmenjav, ki potekajo v okviru Programa MLADINA. Udeleženci določene nacionalnosti pripravijo predstavitev svoje države in pivskih navad. Makedonci so pripravili zabaven kviz in kar ponosna sem, da sem na večino vprašanj znala odgovoriti. Malo pa me je zbegalo vpračanje rojstva Matere Tereze. Glede na mesto verske obsedenke, ki ga ima v mojem spominu sem predvidevala, da prihaja iz Slovaške ali Poljske. Pravilni odgovor je: Mati Tereza se je rodila v Skopju. Za boljšo samopodobo, vedela sem, da ima brado predsednik Republike Branko Crvenkovski in ne predsednik Vlade Nikola Grujevski.

Sledila je zabava v bljiznji diskoteki Oaza, ki je ena redkih diskoteh v Strugi in kolikor mi je poznano ena od dveh, v katerih ni (vsaj ne nonstop) turbofolk zavijanja.

Bili smo res mednarodna družba. Opazovalca sta Francoza, tako nacionalnega mozaika nista kaj prida obogatila, ampak ko je Antoine privlekel še prostovoljko iz Amerike, je bila koncentracija nemakedonskih državljanov, ki so iz svojih osebnih pasij pribežali v to deželo bogu za hrbtom kar precejšna. Drugače sta fanta pripadnika Francoske vojske – eden pilot, drugi pa logistik. Na mestu opazovalcev sta pristala, ko sta se prijavila za misijo v tujini. Misel, da se nek vojak, poln testosterona in adrenalina prijavi na misijo v tujini in pristane v Strugi je zabavna. Njuno delo je zbiranje podatkov. Imata vprašalnik in albanskega in makedonskega prevajalca, potem pa hodita po makedonskih mestih in srečujeta ljudi. Pri francoskih državljanih misija traja pol leta, pri drugih narodnosti pa leto dni. Pred njima je delo opazovalca opravljal nek malo starejši tip, ki je prihajal iz Švedske in je bil zaskrbljen glede svoje javne podobe. Francoza sta bolj sproščena in zabavna.

Večer se je krasno zabavno končal ob kakih pol treh zjutraj. Slovenci so se ga šli pred diskoteko zakajat, dobesedno pred policaji prižgali joint. Fanta so vtaknili v ječo z grožnjo šestih mesecev (to se je zgodilo tudi Cenetu, ki bo upam blagovolil prispevati kratek opis svoje izkušnje). Organizatorji so skoraj znoreli in mu plačali varščino. Policaji so se odločili za akcijo in hoteli preiskati mladinski dom, v katerem so bili udeleženci seminarja nastanjeni. Ampak na sreči je bilo nekaj seminarnikov tam in drohe – marihuana, so šle papa v WC školjko. 1 : 0 za mlade na področju reševanja logističnih problemov in kriznihn situacij.

TAKE MAJO

Ko sem zadnjič stopila iz stanovanja, se naletela na tole:

Fantje so se igrali z zračnimi pištolami in ko sem jih prosila, da mi pozirajo, so navdušeno sodelovali. Stvar me je nekoliko pretresla. Še posebej, ko sem naletela na tako navdušen odziv modela v stilu »Kako lepo se vidi mojo pištolo. Ko bom velik bom super ubijalec.«

Druga grozna stvar, ki sem ji priča je družinsko nasilje. Zgradba v kateri živim je večstanovanjska, precej stara in skozi stene se sliši marsikaj. Včeraj zvečer, ko sva z Evo neprisebno klepetali, obe popolnoma izmučeni in zaspani, se je iz zgornjega stanovanja slišalo vpitje. V zgornjem stanovanju živi družina z malim otrokom! In ni bilo prvič, da je moški kričal in metal pohištvo po stanovanju. Ženske nisva slišali, za kar ne vem, ali je grozno ali strašno.

Fant s pištolo me je vprašal od kod sem in ko sem mu povedala, da sem iz Slovenije, me je vprašal kako je tam. Na to vprašanje naletim zelo pogosto. Celotna makedonska družba je očitno vzgojena v prepričanju, da je življenje tu slabo in se drugod cedita mleko in med. Za nas prostovoljke je dobro poskrbljeno. Mesečno dobimo relativno ogromno denarja, po barih in restavracijah nas imajo radi, ker nadpovprečno trošimo. Makedonci pa so glede svojega stanja, v katerem ne najdejo perspektiv, s skoraj 40 % brezposelnostjo precej zafrustrirani, kar bije ven z družinskim nasiljem in recimo vandalizmom, na katerega sem naletela včeraj zvečer, ko sem se vračala iz Karnevala v Vevčanih. Nekaj opitih zamaskiranih fantov je divje tulilo in razgrajalo. Maske so plesale okoli ognja, zažigale vse, kar so našle. Popolnoma brez kontrole.

PREHLAD & GRIPA

Nekaj dni po odhodu gostov sem dobila prehlad. Ko se je prehlad začel umirjati, sem dobila še gripo. Šlo je nekako po principu nočeš nič, dobiš dva. Veliko se brala in se nekoliko več ukvarjala z diplomo. Končala sem roman Ljubezen v času kolere, po katerem sem nekaj dni jokala kako je grozno, ker se staram. Hvala Evi, ki me poslušala moje travme in me mirila. Sicer pa res super knjiga, hvala Cvetki. V času ne najboljšega stanja – ko sem en cel dan preživela v postelji, sem prebrala roman Damska detektivska agencija, ki ga je napisal Alexander McCall Smith, ki se je rodil v Zimbabveju in več let poučeval pravo v Bocvani. Roman je zanimiv, ker skozi zgodbo predstavlja drugačen, neevropski način življenja in predvsem mišljenja. Naslednji dan sem začela brat Genom od Matta Ridleya, ki me je presenetil – tudi o genetiki je mogoče napisati roman in to berljiv! Branje je sicer še v procesu.

BADNJI DAN

Pravoslavci danes v nedeljo praznujejo božič. Pravoslavci božič za razliko od katolikov in protestantov, ki Kristusovo rojstvo praznujejo 25. decembra, obeležijo 7. januarja. Pravoslavna cerkev namreč ni priznala koledarja, ki ga je leta 1582 uvedel papež Gregor XIII, znanega kot gregorijanski koledar. Pa tudi njihovo tradicionalno praznovanje božiča se razlikuje od zahodnega.

Na praznik Kristusovega rojstva se pripravljajo z dvotedenskim postom brez mesa, ki se konča na božič. Da post ni odrekanje, sva z Evo spoznali na večerji za badnji dan, ki je dan pred Kristusovim rojstvom. Praznovanje je potekalo v družinskem krogu pri prijatelju Mikiju, katerega mati se je, mislim da, bolj iz osebnih kot verskih razlogov tudi postila. Da pa ne bom preveč strašila s postom, naj povem, kako je bilo na postni večerji.

Zbrala se je vsa družina in nekaj prijateljev ob praznično pogrnjeni mizi z doma pečenim kruhom, tavče gravče, sušenimi paprikami, domčim ajvarjem, vloženo zelenjavo, olivami, in oreški. Ko smo si vsi posedli, je vsak dobil malce rdečega vina, ki simbolizira kristusovo telo. Sledilo je lomljenje kruha, v katerega je bil zamesen kovanec. Tistemu, ki dobi kovanec se obeta celo leto sreče. Mama je povedala da so, ko sta bila sinova majhna malo goljufali in v kruh zamesili več kovancev, da so vsi bili srečni. Letos se leto sreče obeta Evi. Po lomljenju kruha se začne požrtija, kovanec pa se položi v poseben kozarec z malo vina, iz katereka ob koncu večerje vsak pri mizi odpije majhen požirek. Ko je zadnji izpraznil krožnik, se je miza pospravila in prišle so sladke stvari. Tradicionalni božični kolač z kandiranimi agrumi in oreški, sveže sadje, orehovi piškoti in nekakšna baklava narejena z rezanci.

GRIPA

V makedoniji in kolikor je slišati tudi v krajih preko sedmih voda in sedmih gora, onkraj makedonskih meja, razsaja gripa. Letos je to že drugi napad in žrtev je veliko. Ker je najbolje oprijeti se pozitivnivnih strani, naj tudi pri tem izpostavim eno: baba Mila se bo po današnji obrazložitvi kužnosti stanovanja in stanovalcev, kar se je zgodilo ob nenapovedanem obisku /vdoru, izogibala nadaljnim obleganjem.

Pustošenje je prišlo ob malo nepravem času, saj se v nedeljo začenja seminar na temo plesov, z udeleženci iz Estonije, Srbije, Makedonije in Slovenije. Seminar naj bi koordiniral Miško, ki je podlegel bolezni, a se trdovrtno upira ležanju v postelji. Skoraj istočasno bo organizacija OKO gostila tudi seminar na temo izdelovanja pustnih mask, ki jih bomo uporabili na karnevalu v Vevčanih, ki se bo zgodil na staro novo leto.

NOVO LETO PO GREGORJANSKEM KOLEDARJU

Novo leto je bil bolj družinski praznik od Božiča. Praznovala sem ga skupaj meni zelo dragimi osebami iz Slovenije. na Silvestrovo smo jo odrinili v Ohrid, ki je bil nabito poln ljudi. Na glavnem trgu ob jezeru je bil postavljen oder, na katerem so otroci in bližnjih osnovnih šol zganjali svoje norčije. Plesali so ob spremljavi različnih popularnih pevk (Shakira), peli in se zabavali.

V bližini odra je veliko kavarn, kjer se lahko nastaviš sončku in se predajaš prijetnemu klepetu ob kavici. Nažalost so bile vse mize na sončku polne in smo našli prostor šele v senci, kjer je malo zeblo, a smo imeli pogled na oder. Po kavi so si gostje ogledali biser Balkana, trdnjavo in par od 365 ohridskih cerkva.

Po vrnitvi v Strugo se je začelo pripravljanje večerje. Ker v stanovanju, v katerega sem namestila prišleke ni delujoče pečice, sem jaz doma spekla pečenko, moja sestrična pa je naredila krompir in solato. Pred, med in po večerji se je pilo mastiko, vodko, pivo in vino. Novo leto smo dočakali v stanovanju od Anne in Marie. Ekipo smo sestavljali jaz, Mitja, Žiga, Marie, Matjaž, Ana in Miha in Jasmina. Miha in Jamina sta ločana, ki sta se po neverjetnem poteku dogodkov (ob Voukovi pomoči) znašla v Strugi.

Stanovanje ni imelo zadosti stolov in vsi trije pari smo si morali deliti stole.

Biti na Silvestrovo v družbi ljubezni in prijateljev v prijetno sproščenem vzdušju (tudi alkohol je prispeval) je bilo prijetno. Hvala vsem, ki ste se podali na dolgo pot v Makedonijo.