Pretekli teden smo se jaz, Anna , Eva in Sipe (finka, ki se ji bo kmalu iztekla praksa, ki jo opravlja v Atenah) obiskale Istambul, mesto križanja vzhoda in zahoda, zgodovinsko centra Rimskega imperija, Bizantinskega in otomanskega cesarstva, danes mesta turističnih atrakcij, mesta ljudi mnogih kultur, mesta brez zlahka določljive kulture.
TURČIJA
V Prvi svetovni vojni je bil Sultanat na strani centralnih sil skupaj z Avstro-Ogrsko in Nemčijo, torej na strani poraženk. Konec vojne so ozemlje Otomanskega imperija pred razdelitvijo med Grke in Bolgare rešile Willsonove točke (1918). 1923 je iz Otomanskega imperija nastala Turčija. Za ustanovitelja velja Mustafa Kemal – Ataturk, ki se je na položaj prvega predsednika prebil iz vojaških vrst, kot heroj. Ataturk je začel z modernizacijo turčije in začel uvejati demokratične reforme – politične, zakonske, socialne, znane kot Ataturkove reforme. Glavna poanta teh reform, ki se največkrat izpostavlja, je ločitev vere od države. Uvedel je avtoritarno državo in pravila obnašanja – Šaria (vodič za življenje in ravnanje: Koran + suna) je poskušala nadomestiti represivna oblast z nasiljem. Turčija je torej dobila vojaško oblast (hunta) in brez te hunte bi verjetno v kratkem času postala islamsko fundamentalistična država, kar morda velja tudi za današnje dni. vojska je prevzela oblast v nemirih 1960, 1971, 1980 Ataturk je bil predsednik 15 let do 1938, ko je umrl. Turčija je začela razvijati večstrankarski sistem. Leta 1959 zaprosila za članstvo v EU. Pristopna pogajanja so se začela tretjega oktobra 2005, vendar se pojavaljajo problemi kot so Ciper, ki so ga vojaško okupirali 1974, genocidi – v 20. stoletju je bilo pobitih 1′5 milijonov Armencev in ocenjenih 2 milijona Grkov v mali Aziji, poboji in preganjanja Kurdov – nespoštovanje človekovih pravic.
Turški državljani so danes daleč največja skupina državljanov iz tretjih držav v EU in nezaželjenost Turčije, kot članice EU s strani državljanov EU je precej ogromna.
Nekaj stataistike: Turčija ima nekaj več kot sedemdeset miljonov prebivalcev, raven migracije v Turčijo je 0%, v letu 2006 je zabeleženo 16.5 rojstev/1000 prebivalcev in 6 smrti/ 1000 prebivalcev. V Turčiji je 49 političnih strank.
