Iz Struge do Istambula obstaja direktna avtobusna linija. Med mesecem in metropolo je nekaj več kot 1200 kilometrov in pot traja dvajset ur. Na Balkanu se še potuje z avtobusom, saj je bil poln v obe smeri. v Istambulu sem preživela pet dni.
Nastanjene smo bile v četrti Sultanahmed, v bližini Modre mošeje, Haghia Sofije in palače Topkapi. Sultanahmed je povsem turistična četr, stavbe so ali hoteli ali trgovine. V turizmu delajo samo moški, edine ženske na katere sem tu naletela so bile turistke in prodajalci in hotelski uslužbenci v turistih vidijo dvoje: ali priložnost za zaslužek, ali sredstvo za pobeg iz države in nič od tega ne ustreza mojim željam. Prodajalci so zelo agresivni. V svojo trgovino ali restavracijo so nas poskušali privabiti na nagnusne in odbijajoče načine. Vsak dan smo hodile po isti poti, mimo istih restavracij in vsak dan so nas vabili, naj si ogledamo jedilne liste, ali smo lačne … za nami so vpili če se približuje Miss universe 2007. Če smo se že odločile, da si pogledamo kako trgovinico, so z nasmeškom na obrazu hvalili nas in svoje zelo drago blago. Na eni od ulic me je nek domačin zvlekel v trgovino svojega prijatelja (domnevam) in mi hotel drago prodati kič. Ko sem rekla, da nimam denarja, je rekel, da me bo prodajalec pospremil do bankomata in mu bom plačala tam. Obupno. Ko sem se že odločila, da nekaj kupim, malo barantam in zbijem ceno za nekajkrat, pa prodajalec dobi idejo, da je cena prenizka in hoče še poljub. Zelo zanimiv je bil odziv enega od prodajalcev na Bazarju, ko smo rekle, da nimamo denarja. Rekel je: “Kaj pa potem delate tu, pojdite domov”. Naporno in nadležno. Na srečo smo našle čajnico v bližini hostla, v katero zahajajo le domačini in je bil čaj v primerjavi z ostalimi restavracijami in gostilnami poceni. Moški, ki so bili redni gostje, so bili tako pretreseni nad situacijo, da so štiri punce in to turistke vdrle v njihov prostor, da so nas pustili pri miru in mislim, da proti koncu celo sprejeli. Čajnica je bila odraz odnosov moški – ženske v Turčiji, imela je le moški WC.
december 3, 2006 at 5:00 popoldan
Hočemo fotke! No, vsaj jaz jih hočem. Drugi bralci modro molčijo, ampak se mi zdi, da bi jih tudi utegnili hoteti.
december 5, 2006 at 7:42 am
Ste pa bile res lahke tarče za agresivne istanbulske trgovce! Premalo časa ste imele, da bi razvile kakšno dobro strategijo nakupovanja, za Turke jo pač moraš imeti.
Upam, da niste gledale le kiča, ko pa imajo tudi pravljično lepe svilene preproge!