V sredo nas je zapustila Patricia, ki je tu dve leti kontemplirala in ustvarjala pod sponzorstvom Peace Corps:
Patricia in Dan (mislim da solastnik priljubljenega lokala Republika)
Patricia je v času svojega bivanja v skrb vzela dva mačka. Enega od njih se je odločila vzeti s sabo nazaj v ZDA. Upam, da ji je uspelo, letalska rezervacija za mučka je bila v času njenega odhoda iz Struge v Skopje še nepotrjena. Patricia se je prav tako ukvarjala z ekologijo kakor jaz. Kolikor sem slišala od ene bivših EVS prostovoljk, ji je z pri njenih projektih kar nekajkrat spodletelo. A je vztrajala. Zamenjala je organizacijo, in poskusila ponovno na mnogih področjih. Spoštovanja vredna se mi zdi njena energija in moč, da kljub porazom poskuša znova in znova. Po 26 mesecih zapustiti lagoden način življenja v Makedoniji, kjer dobiš vsak mesec denar na račun brez vprašanj in kakršnih koli zahtev, je verjetno težko. Težko si predstavljam sebe v njeni koži. Mislim da bo dan po prihodu domov začela z delom v tovarni, v službi, ki ji jo je priskrbela njena mati. Punca je zelo odprta in prijetna in luštna. Vendar doma nima ničesar, kakor se je sama izrazila. Njeni prijatelji so že začeli odraslo življenje s karierami in družinami. Ona je stara 30 let in se vrača v bivalno naselje, ki je po slikah sodeč lepo in urejeno, a nekoliko prazno. V ozadju slike mi je pokazala hribe, do katerih ima svoje maratone. Na naslednji sliki jezero, na katerem se je šla vodno smučanje. Zelo rada ima šport. Poleti sta se neko jutro najini poti prekrižali. Jaz sem se ravno vračala s sprehoda ob obali Ohridskega jezera v smeri proti ohridu, ona pa je imela svoj vsakodnevni tek do ohridskega letališča, ki je več kot 10 kilometrov oddaljen od Struge.
november 6, 2006 at 3:13 popoldan
Zlomka, tale prizor je pa tak, da sem porabil kar nekaj časa, da sem poštudiral, kdo je oblečen v tistole reč s številko 78 (no, vsaj mislim, da sem poštudiral).