ISTAMBUL

Iz Struge do Istambula obstaja direktna avtobusna linija. Med mesecem in metropolo je nekaj več kot 1200 kilometrov in pot traja dvajset ur. Na Balkanu se še potuje z avtobusom, saj je bil poln v obe smeri. v Istambulu sem preživela pet dni.

Nastanjene smo bile v četrti Sultanahmed, v bližini Modre mošeje, Haghia Sofije in palače Topkapi. Sultanahmed je povsem turistična četr, stavbe so ali hoteli ali trgovine. V turizmu delajo samo moški, edine ženske na katere sem tu naletela so bile turistke in prodajalci in hotelski uslužbenci v turistih vidijo dvoje: ali priložnost za zaslužek, ali sredstvo za pobeg iz države in nič od tega ne ustreza mojim željam. Prodajalci so zelo agresivni. V svojo trgovino ali restavracijo so nas poskušali privabiti na nagnusne in odbijajoče načine. Vsak dan smo hodile po isti poti, mimo istih restavracij in vsak dan so nas vabili, naj si ogledamo jedilne liste, ali smo lačne … za nami so vpili če se približuje Miss universe 2007. Če smo se že odločile, da si pogledamo kako trgovinico, so z nasmeškom na obrazu hvalili nas in svoje zelo drago blago. Na eni od ulic me je nek domačin zvlekel v trgovino svojega prijatelja (domnevam) in mi hotel drago prodati kič. Ko sem rekla, da nimam denarja, je rekel, da me bo prodajalec pospremil do bankomata in mu bom plačala tam. Obupno. Ko sem se že odločila, da nekaj kupim, malo barantam in zbijem ceno za nekajkrat, pa prodajalec dobi idejo, da je cena prenizka in hoče še poljub. Zelo zanimiv je bil odziv enega od prodajalcev na Bazarju, ko smo rekle, da nimamo denarja. Rekel je: “Kaj pa potem delate tu, pojdite domov”. Naporno in nadležno. Na srečo smo našle čajnico v bližini hostla, v katero zahajajo le domačini in je bil čaj v primerjavi z ostalimi restavracijami in gostilnami poceni. Moški, ki so bili redni gostje, so bili tako pretreseni nad situacijo, da so štiri punce in to turistke vdrle v njihov prostor, da so nas pustili pri miru in mislim, da proti koncu celo sprejeli. Čajnica je bila odraz odnosov moški – ženske v Turčiji, imela je le moški WC.

TURČIJA

Pretekli teden smo se jaz, Anna , Eva in Sipe (finka, ki se ji bo kmalu iztekla praksa, ki jo opravlja v Atenah) obiskale Istambul, mesto križanja vzhoda in zahoda, zgodovinsko centra Rimskega imperija, Bizantinskega in otomanskega cesarstva, danes mesta turističnih atrakcij, mesta ljudi mnogih kultur, mesta brez zlahka določljive kulture.

 

 

TURČIJA

V Prvi svetovni vojni je bil Sultanat na strani centralnih sil skupaj z Avstro-Ogrsko in Nemčijo, torej na strani poraženk. Konec vojne so ozemlje Otomanskega imperija pred razdelitvijo med Grke in Bolgare rešile Willsonove točke (1918). 1923 je iz Otomanskega imperija nastala Turčija. Za ustanovitelja velja Mustafa Kemal – Ataturk, ki se je na položaj prvega predsednika prebil iz vojaških vrst, kot heroj. Ataturk je začel z modernizacijo turčije in začel uvejati demokratične reforme – politične, zakonske, socialne, znane kot Ataturkove reforme. Glavna poanta teh reform, ki se največkrat izpostavlja, je ločitev vere od države. Uvedel je avtoritarno državo in pravila obnašanja – Šaria (vodič za življenje in ravnanje: Koran + suna) je poskušala nadomestiti represivna oblast z nasiljem. Turčija je torej dobila vojaško oblast (hunta) in brez te hunte bi verjetno v kratkem času postala islamsko fundamentalistična država, kar morda velja tudi za današnje dni. vojska je prevzela oblast v nemirih 1960, 1971, 1980 Ataturk je bil predsednik 15 let do 1938, ko je umrl. Turčija je začela razvijati večstrankarski sistem. Leta 1959 zaprosila za članstvo v EU. Pristopna pogajanja so se začela tretjega oktobra 2005, vendar se pojavaljajo problemi kot so Ciper, ki so ga vojaško okupirali 1974, genocidi – v 20. stoletju je bilo pobitih 1′5 milijonov Armencev in ocenjenih 2 milijona Grkov v mali Aziji, poboji in preganjanja Kurdov – nespoštovanje človekovih pravic.

Turški državljani so danes daleč največja skupina državljanov iz tretjih držav v EU in nezaželjenost Turčije, kot članice EU s strani državljanov EU je precej ogromna.

Nekaj stataistike: Turčija ima nekaj več kot sedemdeset miljonov prebivalcev, raven migracije v Turčijo je 0%, v letu 2006 je zabeleženo 16.5 rojstev/1000 prebivalcev in 6 smrti/ 1000 prebivalcev. V Turčiji je 49 političnih strank.

BONDSTEEL

KOSOVO – Severno mejo proti Srbiji so nadzorovali rusi, južno precej gorato mejo pa američani, ki so si tam postavili veliko oporišče Bondsteel.

Zasledila sem dve zgodbici zakaj so se ZDA odločile za tako veliko naložbo v nekaj tako … ?strateškega?

1. Tu naj bi potekal naftovod

2. Na območju naj bi se nahajala bogata nahajališča urana.

O oporišču je bivalo 4000 vojakov. Biti vojak v neki tuji deželi brez prijateljev in romantike ni lahko. Nasvet za olajšanje težav se nahaja na dnu strani.

ALPSKO MLEKO

Pijem Alpsko mleko proizvedeno v Bosni in Hercegovini. Učitelj makedonščine Nikola je povedal, da se pojavljajo problemi, ker Bosna in Hercegovina nima Alp. (A Madžarska, kjer molzejo krave, katerih alpsko mleko pakirajo v tetrapake v Ljubljani, jih pa ima?)

Ko sem prišla v Makedonijo sem hotela spoznati makedonsko hrano, izdelke in pridelke. v Bolgariji sem namreč ugotovila kakšen okus ima lahko paradižnik, ki je vzgojen v pravih razmerah. V Makedonskih trgovinah še nisem zasledila svežega mleka, ki bi imel rok trajanja kaj manj kot mesec dni. Kar nekaj časa sem kupovala Bitolsko mleko, nad katerim pa sem obupala zaradi preinovativnega in zapletenega sistema odpiranja tetrapaka.

BAZAR

Sobota je moj dan za nakupovanje na bljižnjem bazarju. Bazar je precej velik kompleks, kjer se prodaja kar precej različne robe – sadje, zelenjava, med in jajca, v sklopu je tudi mesnica, trgovine z kuhinjskimi pripomočki in market, del s kozmetiko, del s čevlji, pidžamami in nedrčki, najdeš lahko ključavnice in mišnice, kokoši (žive in mrtve), zvezki in pisarniški material, oblekce za mobitele, voski za depilacijo… 

Bazar je odprt vsak dan v tednu. Največ ljudi ga obišče ob sobotah, ko Strugo preplavijo prebivalci bližnjih vasi.

Malo me skrbi, ker je vedno manj zelenjave in sadja, kar navadno kupujem na bazarju, pa tudi kvaliteta je padla. Branjevke in branjevci so večinoma domačini, ki z prodajo domačih pridelkov poskusijo zaslužiti kak denar. V Strugi (in domnevam, da tudi v bljižnji okolici) se je v zadnjih tednih kar precej shladilo in temperatura se skoraj vsako noč spusti pod nulo. Kaj to pomeni za zelenjavo, sem imela priložnost spoznati na primeru špinače. Eva je po mojem naročilu kupila vrečo špinače, ki sem jo nameravala shraniti za težke zimske dni v zamrzovalnik. Ker sem bila malo lenušček, sem se nadnjo spravila dan po nakupu in bilo je grozno. Špinača je bila skoraj gnila in je imela vonj, ki me je spomnil na vzrok bruhanja v vrtcu, ko so me silili s špinačo.

ledena doba

V Strugi se je v začetku tedna pošteno shladilo in v noči na petek so na nebu plesale snežinke.

“In varietate concordia”

Program MLADINA se v zdajšnji obliki poslavlja. Evropska Unija se je leta 2004 razširila za 10 novih članic. V bližnji prihodnosti, se ji bosta pridružili še Bolgarija in Romunija. V skupen proračun, katerega del je tudi program Mladina, bo vključenih več mladih z manj perspektivami iz novih članic z drugačnimi potrebami in vlogo v očeh skupnosti. Spremembe v okviru EVS bodo naslednje:

- Zmanjšanje sredstev za mladinske Evropsko prostovoljno službo za 38 %. Ob tem, da zmanjšanje sredstev ne bo občutno, ker jih tako ali tako na ravni Slovenije nismo izkoristili.

- Starostna meja se je dvignila na 30 let.

- Minimalna dolžina projekta se spusti na dva meseca.

- Zneski za žepnino se bodo v povprečju znižali za 50 %.

Kako je lepo, da sem še pod starim sistemom! Čeprav bo sprememba vplivala tudi na moje možnosti v prihodnosti. Vložek v prihodnost, možnost pridobitve 5.000 Evrov za projekt, po končanem EVS projektu, ne obstaja več.

Patricia

V sredo nas je zapustila Patricia, ki je tu dve leti kontemplirala in ustvarjala pod sponzorstvom Peace Corps:

Patricia in Dan (mislim da solastnik priljubljenega lokala Republika)

 

Patricia je v času svojega bivanja v skrb vzela dva mačka. Enega od njih se je odločila vzeti s sabo nazaj v ZDA. Upam, da ji je uspelo, letalska rezervacija za mučka je bila v času njenega odhoda iz Struge v Skopje še nepotrjena. Patricia se je prav tako ukvarjala z ekologijo kakor jaz. Kolikor sem slišala od ene bivših EVS prostovoljk, ji je z pri njenih projektih kar nekajkrat spodletelo. A je vztrajala. Zamenjala je organizacijo, in poskusila ponovno na mnogih področjih. Spoštovanja vredna se mi zdi njena energija in moč, da kljub porazom poskuša znova in znova. Po 26 mesecih zapustiti lagoden način življenja v Makedoniji, kjer dobiš vsak mesec denar na račun brez vprašanj in kakršnih koli zahtev, je verjetno težko. Težko si predstavljam sebe v njeni koži. Mislim da bo dan po prihodu domov začela z delom v tovarni, v službi, ki ji jo je priskrbela njena mati. Punca je zelo odprta in prijetna in luštna. Vendar doma nima ničesar, kakor se je sama izrazila. Njeni prijatelji so že začeli odraslo življenje s karierami in družinami. Ona je stara 30 let in se vrača v bivalno naselje, ki je po slikah sodeč lepo in urejeno, a nekoliko prazno. V ozadju slike mi je pokazala hribe, do katerih ima svoje maratone. Na naslednji sliki jezero, na katerem se je šla vodno smučanje. Zelo rada ima šport. Poleti sta se neko jutro najini poti prekrižali. Jaz sem se ravno vračala s sprehoda ob obali Ohridskega jezera v smeri proti ohridu, ona pa je imela svoj vsakodnevni tek do ohridskega letališča, ki je več kot 10 kilometrov oddaljen od Struge.