Z Evo sva se zmenili o skupni uporabi, skupnem nakupovanju in prehranjevanju. Dogovor je začel delovati v soboto, ko sva se sprehodili po bazarju in nakupovali. Bazar v Strugi je precej velik, ponudba je pestra in nakupovalcev veliko. Posebno poln je ob sobotah, ko mesto preplavijo prebivalci bljižnjih vasi in turisti. Prostora za stojnice pod pokritim delom ni dovolj tako, da se trguje tudi na bljižnjih ulicah. Kupiti se da skoraj vse, od mišelovk, ki sva jo kupili za rojstnodnevno darilo za Mikija, do kokoši, kozmetike, ključavnic, zelišč, posode, izpušnih cevi, orodja … in seveda sadja, zelenjave, jajc, medu, rib …
Po napornem nakupovanju sva skuhali kosilo. Eva nima pretiranih izkušenj z pripravljanjem hrane, v dogovor pa spada tudi skupno kuhanje in prehranjevanje. Bilo je zabavno preiskušati vse nove pripomočke za kuhanje, ki sva jih nakupili – razpadajoči lupilec krompirja, naprava za stiskanje česna, ki se težko sestavi in jo je bilo potrebno malo ukriviti. Rezultat pa je bilo kosilo, ki je sijalo od zdravja in sostanovalka, ki se je odločila, da ji je kuhanje všeč.
ZABAVA
prostovoljke
jaz, Eva, Jovan, Miško in Igor
Eva, Miško in jaz
Miško je mentor vseh petih prostovoljk. Vsak teden ima z vsako od nas evalvacijski sestanek, ki se začne z vprašanjem kako si. Njegova angleščina je “taka – taka” in včasih mu je težko razložiti probleme, tako da jih razume. Ima pa res veliko srce.
