JELKA – 24 let, Slovenija, EVS projekt pri ekološki organizaciji ECO Club Areal v Strugi
MOJCA – 21 let, Slovenija, študira socialno delo, EVS projekt je pisanje glasila pri koordinacijski organizaciji OKO, v prihodnosti namerava postati trainerka.
BARBARA – 23 let, Slovenija, EVS projekt na temo spolne enakosti (gender issues).
ANNA - 25 let, Finska, njen projekt je zaposlitvene možnosti mladih.
EVA – 18 let, Avstrija, moja sostanovalka. Njen projekt je glasilo Do right.
MARIA – 22 let, Finska, dela z prizadetimi otroki.
OKO- Koordinacijska organizacija za evropske projekte. Odgovorni so za projekte EVS. Poleg tega pošiljajo svoje prijatelje (člane politične stranke), sebe, sorodnike v petem kolenu in EVS prostovoljce še na številne seminarje. Danes se je začel tu v Strugi drugi seminar organiziran s strani OKO.
Člani OKO
BOŠKO – Herr director, ki je pobegnil v Skopje
JOVAN – Je morda odgovoren za prostovoljce?
IGOR – je odgovoren za finance
MIŠKO – mentor za vse prostovoljce
ARIAL – nevladna, neprofitna organizacija, pri kateri je prijavljen moj projekt. V Strugi je 15 organizacij, ki se ukvarjajo z ekološkimi organizacijami, a jih več kot 2/3 obstaja le na papirju. Organizacije med seboj ne sodelujejo. Struga je etnično razdeljena pol, pol med Albance in Makedonce in ti neradi sodelujejo med seboj. Drugi razlog za nesodelovanje pa so omejena sredstva za financiranje in tekmovanje za ta sredstva. Pogosto organizacija niti ne ve, kaj delajo druge, ker svoje projekte skrivajo, da jih ne bi kdo ukradel.
NESTOR – mentor pri mojem osnovnem projektu dvigovanja ekološke zavesti mladih. Sicer je učitelj biologije na srednji šoli Niko Nestor. Večkrat sem ga opazila ob jezeru. Zanimivo je pomisliti, da bi moj učitelj fizike (biologijo me je imela ženska) zgoraj brez šarmiral po plaži.
NADA – prijazna ženska, pionirka ekološke misli in dejavnosti v Strugi. Pomaga mi pri oblikovanju projekta.
OSTALI
PATRICIA – Peace corps prostovoljka iz ZDA. Njen dvoletni projekt se izteče konec oktobra. Projekt je prav tako okoljevarstvo in ga opravlja pri organizaciji Natura, ki je albanska organizacija.
DESANKA – punca, ki dokaj redno prihaja v pisarno in mi je dala svojo številko.
BRENGA – dekle albanskega rodu, ki dela v turistični agenciji nasproti avtobusne postaje od koder vozi avtobus Struga – Ljubljana. Vsake toliko se oglasim pri njej v turističnem kiosku na kavi.
VALERIJA – 22 let, Finska (ima tudi ruski potni list), ki se ji EVS projekt se je končal. Razmišljala je, da bi zaprosila za delavno mesto na finski ambasadi v Nepalu. Njen projekt je bil promocija prostovoljnega dela pri OKO. Ravno pretegnila se ni.
september 11, 2006 at 10:17 popoldan
Meni bi se zdelo pa še bolj zanimivo pomisliti, kako bi zgoraj brez šarmirala tvoja učiteljica biologije.
No, ko sem že ravno pri taki temi, naj opomnim na tole, ker bo kmalu aktualno.
september 21, 2006 at 10:22 am
[...] Izlet, ki sem ga napovedal za predvcerajsnjim, je bil prestavljen na vceraj, ker je predvcerajsnjim dezevalo (pravzaprav je dezevalo tudi vceraj – kot se tu ocitno zgodi vecino popoldnevov – ampak smo k sreci na pot krenili dovolj zgodaj, da smo se moci izognili). Sli smo v Vevcane (namrec Jelka, finska prostovoljka Anna in jaz), kjer smo si ogledali cerkev sv. Nikole in nekaksen izvir, ki je dokaj lep (slike bom objavil po vrnitvi, ker se mi ne ljubi boriti s tukajsnjim racunalnikom). Ustavili smo se tudi v starinarni, kjer smo izvedeli, da so se pred casom Vevcani razglasili za republiko ter da imajo svoje potne liste in denar, s katerim se v vasi celo da placevati. Jelka je obljubila, da bo o tem poizvedela in porocala v svojem blogu – tudi jaz bi o Vevcanih rad izvedel kaj vec. [...]