KRISTINA

V četrtek se je Eva odselila in prišla je Kristina. Kristina prihaja iz Nemčije, stara je 22 let in se od sedanjih prostovoljcev precej razlikuje. Končala je le deset razredov, potem pa se zaposlila v očetovi firmi, ki se ukvarja z gradbeništvom, podiranje in gradnja hiš ter polaganje cest. Pred prihodom je dve leti živela s svojim fantom, ki obožuje nogomet. Živela je povsem odraslo življenje. In sedaj je tu. Njena angleščina je le malo boljša od moje nemščine.

Prvi vtis stanovanja ni bil dober. Njeno stanovanje v Nemčiji je precej veliko, tole pa majhno in v stanovanju imamo namreč miši.  Do sedaj sem videla le eno in jo poimenovala Jakob. Zašel je v mojo sobo, se skrival za omarami in se vsake toliko pogumno pokazal, se pretegnil ali stekel na drugo stran sobe. Naslednji dan sem ga našla v kuhinji, na sliki pa je v Kristinini sobi.

 

 

EVA

Kar precej sem zanemarila objavljanje v blog. Kot izgovor bom tokrat uporabila pisanje diplome. Zadnja dva tedna se mi je v Strugi kljub pretiranem visenju za monitorjem kar precej dogajalo.

Za petega marca je bilo napovedano, da pride nova prostovoljka, ki bo moja sostanovalka še mesec dni, kolikor časa mi še preostaja do izteka projekta. Eva, s katerem sem v dobrem in slabem delila stanovanje in se ji je projekt iztekel konec februarja naj bi se preselila v moje prvo stanovanje, ki je kar blizu sedanjega.

Evin projekt je trajal le šest mesecev in v tem času se še ni naužila Struge. Ponudili so ji možnost, da ostane še šest tednov – organizacija plača stanovanje, za ostale stroške pa skrbi sama. Varianta se je odprla, ker se je ravno v tem času preko novega programa Mladi v akciji, ki omogoča tudi kratkotrajno prostovoljstvo, v Strugo vrnila Sini. Sini prihaja iz Finske in je pred malo več kot letom dni devet mesecev kot prostovoljka delala v tukajšnjem centru za duševno prizadete otroke. Odlično se je vključila in se precej navezala na otroke. Ko se ji je projekt končal, krožijo govorice, da se je zaposlila v vojski. V Strugo pa se je vrnila četrtega marca.

Torej, nova prostovoljka naj bi prišla petega in Eva je pridno opustošila sobo, pobrala vse fotografije in slike iz sten, spakirala vse svoje premoženje. Ko je fante iz organizacije poklicala za pomoč pri selitvi, skupaj ugotovijo, da pravzaprav nova prostovoljka ne pride petega, ampak petnajstega!

Eva je ostala z mano še deset dni. Prejšnji teden je dobila tudi obiske – preverit jo je prišla mama in mamin fant Karl. Oče je umrl pri smučanju, ko je bilo Evi osem let. Eva ima eno sestro in življenje je šlo dalje. Precej posesivna mati je sama vzgajala dve punci. Eva je odličnjakinja in dokaj narcistična oseba – misli, da je ona sama najbolje, kar je doletelo svet. Perspektiva sama niti ni tako faljena in njen sistem mišljenja olajša življenje. Prepričana je, da smo ženske boljše in lepše kot moški in imamo podarjene bolj graciozne lastnosti in zmožnosti. Imamo lepše telo, bolj mehko, večje sposobnosti empatije in čustvovanja in nenavsezadnje – moški ne morajo roditi otrok.

Da nadaljujem: prišla sta mati in Karl. In kaj se zgodi – sredi tedna Evi umre dedek in jaz sem pred vso situacijo pobegnila v Ohrid na kavo. Danes sta mama in Karl zapustila Strugo, jutri bosta prispela v Salzburg, v ponedeljek pa je pogreb. Eva je ostala tu.

 

Struga je očitno raj za zgubljene punce. Mojca, ki se ji je projekt končal decembra, je še vedno tu, Eva tudi in Sini se je vrnila. Tudi jaz sem nameravala še malo ostati je ta načrt povozil plan Sicilija, o katerem bom verjetno kaj napisala kasneje.

Peteršilj

Tole je moja hišna živalca, o kateri sem že pisala. Vendar sem ga v času prvega opisovanja, to je bilo oktobra prejšnje leto lahko držala v dlani. V štirih mesecih je zrasel več kot za enkrat in tudi lepo se je poredil. Kar malo me je prestrašila napoved veterinarja, da te živali rastejo eno leto.

Peteršilj je srčkana živalca, ki se rada crklja in spušča nenavadne zvoke, za katere še nisem ugotovila ali so znak ugodja ali protesta. Je čisto nekaj drugega kot hrček, ki navadno ne zdrži na enem mestu. Je dokaj miren in ni navdušen nad beganjem. Od moje vrnitve me še vedno ni polulal.

ZMEDA

Predajam se agoniji pisanja diplomske naloge. Kje je problem, znam natančno opisati. Problem sem znala tudi pri prejšnjem poskusu natančno opisati, vendar mi to ne pomaga kaj dosti. Preveč podatkov, ki so sicer lahko zanimivi, vendar nekako jim ne zaupam povsem. Pišem o decentralizaciji v Makedoniji in poročila o poteku so nastala ali s strani makedonskih analistov, kar po mojih dosedanjih izkušnjah precej zbije njihovo vrednost, ali pa skozi oči mednarodnih opazovalcev in analistov, ki pa tudi vidijo situacijo s svoje perspektive in se čudijo, kako da ima družba s skoraj 40 % brezposelnostjo probleme z uvajanjem demokracije. Ta poročila so na primer tisočstranska bluzenja o implementaciji evropskih standardov in sami dokumenti, ki so že po naravi suhoparne narave.  Proizvedli so Ohridski sporazum, ki je neka varjanta Daytonskega, ki je popolnoma razparceliral Bosno. In po izkušnjah se Dayton z delitvijo Bosne na kantone ne obnese najbolje. Ko pa bi rabila podatke o gospodarski rasti za daljše obdobje ali podatke za Socialistično Republiko Makedonijo, pa tega na medmrežju ne najdem.

Prepričana, da so za vso katastrofo in brezposelnost krivi mednarodna skupnost in notranji etnični problemi, najdem članek, ki govori, kak Makedonija nima problemov in je vštevši sivo ekonomijo na ravni Češke republike. In tip, ki je članek napisal, naj bi bil svetovalec Makedonske vlade. Napisal je tudi neka bluzenja o narcisizmu, maligni zaljubljenosti samega vase, zlorabah med partnerji…

Na srečo je popoldanski počitek – spanje po kosilu odpravilo tresenje in jezo.

VRNITEV

Premalo več kot tednom dni sem se vrnila v Strugo. Pot me je vodila z vlakom do Beograda, nadaljevanje je sledilo z avtobusom. Vsega skupaj je pot trajala približno 24 ur, ki sem jih večinoma prespala.

Ko sem prišla v strugo me je čakalo kup presenečenj. Naši mednarodni druščini sta se pridružila Thomas in Sanja. Peteršilj je precej zrasel in zaenkrat se še nisva šla vodnih športov – me še ni polulal.

Thomas prihaja iz Danske. Je zelo energičen in študira novinarstvo. Njegov projekt je snemanje filma in za tematiko si je izbral življenje v Strugi.

Sanja je študentka ekonomije iz Slovenije. Je prijetno, malce divje dekle.

Imeli smo zabavo za rojstne dneve – Mojčinega, Miškotovega in mojega. Bilo je kar zabavno. Prišli so prostovoljci iz Bitole in Skopja.

V naslednjih dneh se nam je pridružila še Vesna, tudi iz Slovenije, ki se je na zabavi skompala z Jesusom, ki je Peace Corp prostovoljec iz Bitole

Anni se dogaja. Najprej si je zamislila nov tatoo »jaz imam son« v cirilici.V nedeljo nas je presenetila z idejo, da bi šla v Azerbajdžan. In danes zjutraj je tudi odrinila. Od teorije do prakse v dveh dneh. Zadnji večer – včeraj smo se Mojca, Eva, Marie in jaz dobile v njenem stanovanju in si za sprostitev in v slovo lakirale nohte.

Jutri gre Mojca v Slovenijo z svojim fantom Igorjem, ki je avtohtoni prebivalec Struge in je nekako dobil vizo za 10 dnevni privatni obisk Slovenije. Z vizo se je začel ukvarjati že kaka dva meseca nazaj.

Jaz se privajam na svoje ponovno bitje v Strugi. Še malo, pa se bo moj projekt zaključil. Večino preostalega časa tu se nameravam ukvarjati z diplomo. Zdaj, ko sem malo pred odhodom začenjam razumeti obnašanje zadnjih prostovoljk prejšnje generacije, ki so bile ob mojem prihodu prav tako v zaključnem, zadnjem mesecu in so se mi zdele otopele in se jim ni dalo ukvarjati z novimi prišleki. Tudi jaz odštevam dneve. Malo me grabi tesnoba glede doseženih rezultatov tekom mojega prostovoljstva in panika glede še nenapisane diplome. Postavlja se mi vprašanje, kaj bom počela, ko se bom vrnila domov v Slovenijo.

…

Kar precej se je zgodilo od moje zadnje objave.

- Deset dni sem preživela v Srbiji v neki “vukojebini”, kjer je potekal seminar na temo reševanja konfliktov. (Malce ironije: v času seminarja so v Srbiji potekale velitve, ka katerih so največ glasov dobili …  šešljevi Radikalci.)

- Dan odhoda sem preživela v tekanju po Beogradu, kar je verjetno vzrok za prehlajen mehur v naslednjih dneh. Nekaj je verjetno pripomoglo tudi podhlajanje v Podpeci, kjer so gradili snežne gradove. Sledilo je letanje okrog dohtarjev v domači Škofji Loki, z meni še vedno nedoumljivim AXA zavarovanjem, s katerim sem kot EVS prostovoljka zavarovana.

- Moj predragi bratec je odšel na študijsko izmenjavo v Španijo. Prijatelji so mu priredili bye bye party  presenečenja. Bilo je super – nekaj je pri tem morda imela tudi polna luna.

- Včeraj sva z mojim dragim bila v Rogaški Slatini na kopeli in masaži. Bilo je … uau, priporočam.

Vmes so bili še opravki, kot je servis prenosnika, koncert ska-punk južnoafriške skupine Hog Hoggidy Hog, v Rdeči Ostrigi …  V tem tednu se vračam v Strugo in mislim, da sem kar dobro izkoristila “počitnice” v kulturno malo bolj bogatem svetu. In kar sem že grozovito pogrešela v Strugi – sobitje z Mitjem.

pisarije in slike

Objavljanje ostalih prostovoljk:

Eva,  Ana, Marja, Marie

KRST

Nikola mi je razložil tudi, zakaj nori stružani v januarju skačejo v reko Drim. Banjanje simbolizira Kristusov krst, ko je bil star 33 let. Dnevi med božičem 7. januarja in današnjim dnem 19. januarja so nekrščeni dnevi in posledično so dovoljene nore stvari, kot je divjanje, Karneval v Vevčanih.

Dan se tradicionalno začne z toplo rakijo, ki jo talajo ob reki in te pošteno pogreje od znotraj. Po grlu niti ne peče, samo dihati ne smeš, kot me je poučil eden od prevajalcev Sebastiana in Remya. Dogodka krsta se je udeležilo ogromno ljudi. Ne morem si predstavljati takega dogodka v Slovenji. Toliko ljudi, na delavni dan ob enajstih dopoldne, ki bi imeli možnost udeležbe, kot sem jih videla danes tu. Jaz spet stvar pripisujem brezposelnosti.

veliko ljudi, ki so si prišli ogledat dogodek.

tekma za križ

tudi otroci se zabavajo

Voda na ta dan očisti grehov. Nekateri so si v reki umili noge in obraz, veliko ljudje je vodo tudi pilo in si jo natankalo v plastenke.

Kako uro pred dejanskim dogodkom skakanja v »čistilno« vodo se sliši litanije duhovnika. Potem se v vodo vrže križ za katerim se požene truma ljudi. Zmagovalec dobi srečo za celo leto. Hodi od hiše do hiše in ljudje ga kot zmagovalca nagrajujejo. Letošnji je v eni od hiš dobil televizijo!

Križ je od leta 2001 lesen. Pred tem je bil nekoliko bolj dodelan in iz kovine. Dvakrat se je izgubil. Prvič v letu vojne, drugič pa v letu razširitve občine Struga. Od takrat naprej, iz principa ker Struga ni več Makedonska, uporabljajo lesen križ.

Dnevi razposejenosti in neupoštevanja zategnjenih pravil so se končali. Jutri migriram v Srbijo na izmenjavo na temo reševanja konfliktov.

VELEŠTE

Danes je ura makedonščine potekala malo drugače, ne ravno po knjigi. Z Nikolo sva se pogovarjala o marsičem. Med drugim mi je razložil, kako je potekala. Albanci se v jugoslovanski sistem niso ravno najbolje integrirali. Del krivde vsekakor leži na samih Jugoslovanih, ki jim integracije niso ravno vsilili in jim postlali z perjanicami, del pa tudi na albanski kulturi, ki ima v svoji identiteti še vedno ostanke plemenske ureditve, sodelovanja in solidarnosti le z sebi podobnimi. Albanci so torej šli z trebuhom za kruhom v Zahodne dežele in tam pridno in častno delali ter domov pošiljali denar za preživetje družine. V drugi generaciji in vseh naslednjih se je začela pojavljati korupcija, trgovanje z mamili, prostitucija in posledično veliko več denarja. Slovanski živelj, ki je ostal v Makedoniji ni imel toliko denarja. Pravzaprav so imeli po razpadu Jugoslavije velike finančne težave. Začeli so prodajati zemljišča, ki so jih kupovali Albanci, ki so imeli denar. Če je Makedonec diskriminiral Albanca in bi za ceno 5000 mark njivo prodal drugemu Makedoncu kot Albancu, je Albanec ponudil 50.000 Mark. In cena je zmagala. Na ta način je največja vas v občini Struga, ki ima čisto slovansko ime Velište postala večinsko Albansko naselje. Ljudje so krvavo potrebovali denar in oblasti so zaradi krize dopustile priseljevanje Albancev in konsenzualno dopuščale njihovo davčno nedisciplino. Na začetku zaradi večinskih interesov in priliva denarja, kasneje pa je albanska etnična skupnost enostavno postala premočna in po povečanju občine, kar je bilo posledica Ohridskega sporazuma, celo prevzela oblast. Albanski župan zaradi podpore volivcev, ki je po razširitve meja občine večinoma albansko na področju davčne nediscipline, njihovih črnih gradenj in na določeni ravni nepristajanja na sistem nacionalne države nič ne ukrene. Krog je zaključen.

Drug pogovor je potekal na temo družinskega nasilja. Potrdil je moje opažanje velike razširjenosti družinskega nasilja. Popravil me je, da makedonska družba ni patiarhalna ampak kvazipatriarhalna. Ženske imajo po zakonu enake pravice kot moški. Po njegovem je problem v kvazikulturi, ko ženska dopušča nasilje dokler ji trpinčenje ne preraste in se možu za dvajset let trpljenja maščuje z sekiro v glavo. Jaz bi dodala še idejo, da zaradi visoke nezaposlenosti in posledično še večje odvisnosti žensk od moških. Žženska zaradi nerazvite zavesti in družbene nesprejemljivosti ločitve o možnosti za samostojno življenje, v taki situaciji enostavno ne vidi rešitve. Tudi brez otrok je stanje za žensko brezizhodno.

KARNEVAL

Naslednji dan, na novega leta dan, se je karneval ponovil. Učitelj Makedonščine Nikola je celo zatrdil, da je pri karnevali veliki dogodek nedelja. Malo utrujeni od napornega in dolgega prejšnjega dne, sva se z Evo spravili na Karneval. Mask je bilo veliko in ljudje so se za njih res potrudili. V pravem trenutku sva se znašli na pravem mestu in pristali ujeti v množico blizu dogajanja. Trg je bil v trenutku, ko sva prispeli poln ljudi nak

Maske so za razliko od našega pusta dokaj krute in skozi njih se zrcalijo frustracije prebivalstva. Dva dni na leto v Vevčanih ne velja nobena omejitev. Ljudje nimajo več vsakdanje identitete povečini brezposelnega prebivalstva države, ki je prebija skozi tranzicijo, ampak postanejo divjaki.

 

Drevo postavljeno na oder, kup nosačev, ki nosijo drevo in Adama in Evo, ki zganjata originalni užitek.

 

Nori Avgusti so tradicionalna maska, katere tradicije ne poznam.

 

Nacionalna frustracija? Maske prikazujejo Spotazum iz Bukarešte 1912, ki je regijo Makedonijo razdelil med Grčijo, Bolgarijo in Srbijo.

V soboto, prejšnji dan se je zvečer tu po besedah domačinov rajalo in veliko pilo. Celo noč je bilo divje razgrajanje. Nekaj vandalizma je bilo tudi v nedeljo zvečer, ko sva se z Evo odpravili domov. Avtobusni prevozi na liniji Struga – Vevčani so dokaj nezanesljivi in v podobni neprijetni situaciji, kako se vrniti v Strugo se je znašla še ena razširjena družina. Všeč mi je bil stari ata, ki je malce nagajivo z nasmehom na ustih vodil družino v iskanju avtobusa. Z njimi sva ostali le kratek čas, potem pa se šli avtoštop.